I miss my friends

Amerika, hmmm... Dezela sanj? Tukaj je pomembno samo kar je vecje, lepo in poceni! Tu na Floridi je veliko bogatih ljudi. denarja ni tako tezko zasluzit. Standard je precej visok. Vsi imajo ipod-e in pa notebook-e znamke apple.... Res da so tukaj racunalniki in ostala tehnika precej poceni a vseeno...

Prijatelji? Vsi so prijazni! Pozdravijo te z velikim nasmeskom: " Hi, how are you?" in potem jim odgovoris:" Good, and you?" In ce imas sreco, pocakajo toliko casa, da ti odgovorijo z "Good" in potem so ze na poti kam drugam. Vse je precej narejeno. Najvec, kar sem se uspela sedaj pogovarjati z nekom je bilo "o vremenu".

Hvala Bogu je Grega z menoj, da se lahko pogovarjava. Sedaj sele vidim, kako zelo so prijatelji dragoceni. Pogovor, je zlato. In s tem mislim iskren pogovor.

Res je, da tudi jaz drzim distanco do tujcev, se posebej, ko se nocem osramotiti s svojo anglescino. :) Velikokrat jih tudi tezko razumem, ker imajo vsak svoj naglas. Pa vendar se mi zdi, da to nebi smela biti ovira za pravi, resnicni pogovor.

V hostlu imam priloznost videti veliko ljudi, ki tavajo po svetu brez cilja. veliko so ze prepotovali, pa se vedno niso srecni. Zivijo v totalni bedi. Nekateri se drogirajo, drugi se ga napijejo vsak vecer. Tako sem spoznala enega fanta, ki dela cudovite ogrlice, a zaradi strahu in obcutka manjvrednosti, komaj kaksno proda. Jaz vidim zanj cudovito prihodnost, ki jo lahko ima, a prisilit ga ne morem...

No ja, to je ena stran. V hostlu je tudi veliko cudovith ljudi. Juznoamericani so veliko bolj srcni kot pa ljudje iz ZDA. ( To govorim na splosno, vedno so izjeme, pa saj to veste, ane? ). Tako sem spoznala tudi fanta iz Ekvadorja. Vceraj se je na smesen in zelooo prijazen nacin povabil k nama na vecerjo :). Z njegovim super modernim mobitelom je predvajal nekaj Juznoameriske glasbe ( salsa, tango ), tako da se je najina vecerja spremenila v ful prijetno druzenje :)

Da ne bom samo pisala, sem "naloadala" tudi nekaj fotografij s Floride. da vas malo zasrbi potovalna zilica :)

Sabina

Landmark Forum

Ko mi je Grega poleti lansko leto predlagal, naj greva na Landmark Forum, sem si mislila: "Pa kaj mi bodo novega povedali, saj vem kako moram delati na sebi, saj se s seboj ukvarjam ze zadnjih 8 let. Sem bila na vecih delavnicah, pri raznih uciteljih, pa tudi druge ze ucim, saj mi ne morejo nic novega povedati". In mi tudi niso :) .
Se mi je zgodilo pa nekaj neprecenljivega.
V mojem zivljenju me je najbolj prizadelo to, da me je mama zapustila, ko sem bila stara 2 leti in pol. Sla je z drugim moskim. Ta dogodek, sem si takrat razlozila z obcutkom da nisem vredna, da me ima nekdo rad. Mislila sem, da enostavno nisem sprejemljiva za ta svet. Takrat sem se odlocila, da se ne bom nikomur vec odprla, da bom skrivala kdo sem, ker ce bo kdo zvedel kaksna sem v resnici, mu itak ne bom vsec in me bo zapustil. To pa ni prijetno ce te ljudje zapuscajo.
No in tako so sle vse moje partnerske veze po zlu. Lahko sem se se tako trudila, za sreco v partnerstvu, le te ni bilo. Vedno sem se pocutila ujeto, nesvobodno, po cca 1,5 letu me je zacela veza tako dusiti, da niem vec zdrzala. Morala sem narediti konec. In tako so se moje veze koncale. V nobeni vezi ni bilo prave Sabine. V nobeni vezi nisem bila iskrena. Povsod sem se bala pokazati, kdo v resnici sem. Vedno sem se delala, da sem mocna, samostojna zenska in da zmorem vse sama. Nikogar nisem putila blizu. Nikoli se nisem razkrila. Je to prekletstvo? Sem se sprasevala po zadnji tako koncani vezi. Zacela sem verjeti, da enostavno meni srecna veza ni usojena.

Drugi del moje zgodbe je bil ta, da mami nisem nikoli odpustila, da je sla stran in to je bilo veliko breme zame, ki sem ga nosila s seboj, cetudi sem sla v London ali pa na drug konec sveta. To breme je bilo vedno z menoj. Pravzaprav sem jo sovrazila in zanicevala. To sem ji dala tudi vedeti, na zelo neprijezen nacin. Ignorirala sem jo, z njo nisem zelela imeti nikakersnih stikov. Priznam, da sem kar malo uzivala, ce sem jo videla, da se utaplja v obcutku krivde. Privoscila sem ji da trpi. V bistvu sem bila full nesramna, z izgovorom,"takrat bi bolje premislila, ko si sla z drugim moskim in naju z ocijem pustila same".
Na Landmark Forumu, so me popeljali, do samih korenin mojih problemov in mi razlozili, da sem si svojo zgodbico o deklici, ki ni sprejemljiva za ta svet in da me mama nima rada, izmislila po svoje. Po treh dneh sedenja na forumu in polusanja, kaj govorijo drugi in poglabljanja v svoje zivljenje, sem poklicala mami Sonjo in se z njo iskreno pogovarjala o mojih prepricanjih in o njenem vzroku, zakaj je sla takrat stran. Prvic sem jo slisala reci ( saj mi je to veckrat povedala, samo je nisem hotela sliati ), da me je imela rada, kljubtemu da je sla in da me ima se sedaj rada, in da ni sla zaradi mene, vendar pa zaradi sebe. Stara je bila komaj 22 let. Svoje mladosti se ni imela priloznosti izziveti. Doma je imela namrec strogo vzgojo. Povedala mi je tudi, da je cutila, da bo zbolela in ni zelela, da bi jaz bila del tega trplenja. Raje me je dala ocetu, kar je vedela, da bom tam na varnem.

Po vsem tem, z Gregom ( mojim sedanjim fantom in sopotnikom na poti okrog sveta), delim sebe taksno kot sem. Razumeva se in se imava rada. Stojiva si ob strani in se spodbujava v rasti. Koncno se pocutim svobodno. In ce me zanese in se pocutim ujeto, vem kaj moram naredti. Moram biti iskrena. Moram povedati resnico.

To je moj rezultat Landmark Foruma.
Sedaj se pa ze pripravljava na Landmark Advance. Izucila se bom za ucitelja in pomagala transformirati sebe in svet. Koscek po koscek, day by day, za vse tiste, ki zelijo resnicno ziveti. Malo pa po malo in bo!
Kaksna je pa vasa zgodba?

Še malo, pa greva :)

Najino potovanje okrog sveta, se neustavljivo bliža z vrtoglavo hitrostjo... Uf, priznam, imam malo treme, srce mi kar hitreje bije, ko pomislim, da imava le še 2 slaba meseca do odhoda. Temu nekateri pravijo strah pred neznenim... Vendar kljub temu strahu, sva z Grego odločena, da greva do konca :)

Veliko ljudi naju sprašuje, kako sva zbrala toliko poguma, za tako odločitev, pa kako bova shajala z denarjem, pa koliko časa sva porabila za priprave.... Vsak dan srečam ljudi, ki si želijo živeti drugače, kot v resnici živijo, a nimajo dovolj poguma za uresničitev svojih sanj. Tako sva se odločila, da tiste, ki bi radi živeli svoje sanje, pa si tega ne upajo, še posebej podpreva v njihovih akcijah in tako ustavrila "Follow your soul" trening... Če je tudi med vami, dragi bralci, kdo ki si želi, da z njim deliva svoje izkušnje in ga podpreva v uresničevanju svojih sanj, se nama javi na moj e-mail naslov: sabinasusnik@gmail.com. Z veseljem ti bova pomagala...

Poleg tega, da se intenzivno pripravljava na odhod, najin čas izkoriščava tudi za izdelovanje navdihujočih voščilnic. In ker, je Božični čas ravno pred vrati, veva, da bodo prav prišle tudi Vam, nama pa vsaka dodatna finančna podpora za pot okrog sveta. Nekaj voščilnic vam predstavljam v nadaljevanju bloga. Cena ene voščilnice je 3€. naročite jih pravtako na mojem e-mail naslovu: sabinasusnik@gmail.com

FOLLOW YOUR SOUL!

Pozdravljeni!

Naj vas nekaj vprašam! Koliko ljudi na svetu je sposobnih živeti svoje sanje?
Verjetno boste začeli iskati izgovore, zakaj tega ne morete storiti ravno vi :) .

VSI! Odgovor je, vsi! Vsi imamo pravico živeti svoje sanje, biti srečni, biti ljubljeni, zdravi, živeti v obilju!
Pa imamo vsi dovolj poguma za tako življenjsko odločitev? Spustiti vse, kar nam predstavlja varnost v današnjem svetu in dovoliti, da naše sanje dobijo krila?

Hmm... Boste rekli, ja sanjat je lahko, kdo bo pa položnice plačal, pa najemnino, pa kredit, pa... ja, ja, saj razumem. Težko je to življenje :) . Tudi do sanj ne pelje ravno avtocesta štiripasovnica. Malo je ljudi na tej poti, ki si upajo, a hkrati ne tako malo, da bi izgledalo brezupno :).

Najprej odločitev, ki mora priti iz vas samih. Potem pa korak za korakom proti cilju... Vsak dan nekaj malega za sanje in zgodilo se bo, da bo to malo seme zraslo v veliko mogočno drevo... Na poti nisi nikoli sam. Tako kot midva z Grego ne. Imava podporo prijeteljev, družinskih članov in "mimoidočih" ljudi, ki jih srečujeva, kar tako...

S projektom "Follow your soul" želiva spodbuditi čim več ljudi, da bi sledili srcu in zaživeli življenje, ki so si ga želeli že od malih nog, pa so se jim sanje, ne vem kje že, izgubile... Nikoli ni prepozno. Ravo sedaj je tisti pravi trenutek :).

Če želiš živeti sanje, pa nimaš dovolj poguma in moči, ali pa sploh ne veš kako tvoje sanje izgledajo, je tole prava priložnost, da se nama pridružiš, morda ti lahko pomagava s svojimi izkušnjami in te spodbudiva na tvoji poti.
V Sloveniji sva še do 15. januarja 2008.
Izkoristi priložnost in naredi nekaj zase!
Lahko naju pokličeš na gsm: 040 730 308 ali nama pišeš e-mail: sabinasusnik@yahoo.com.

Lepo se imejte :) !
Sabina

Tako. Odločila sva se spustiti zavore, ter poslušati svoje sanje. V veliki širni svet odhajava 15. januarja 2008, z glavnim namenom projekta, FOLLOW YOUR SOUL, sledi svoji duši in poslušaj svoje srce. Ljudem po svetu se bova predstavila z lastnimi talenti, ki sva jih dobila v dar, odhajava pa v smeri Zahod - New York. Če želiš, se nama pridruži kje na poti. Mogoče koga poznaš iz spodaj naštetih držav, ki bi nama polepšal potovanje. Mogoče poznaš koga, ki bi nama pomagal pri nabiranju sponzorjev, ali pa koga, ki bi želel, da objaviva repotaže s poti v kakšni poptniški reviji? Lahko, pa da imaš kakšne koristne informacije za naju in midva zate.
Pot pa je taka:-Smer New York, jo mahneva navzdol proti Floridi, skočiva čez lužico v Brazilijo, do meje z Urugvajem, jo obideva, na obisk k zamejskim Slovencem v Argentini, prek Buenos Airesa na zahod v Čile in ob Čilski zahodni obali navzgor, mimo slanih jezer v Bolivijo, in nato v Peru. Iz Peruja bova poletela v Californijo zaslužit kakšen dolar za odhod v Mehiko in kasneje proti rajskim otokom Havaje. Iz Havajev naju bo pot vodila v deželo vzhajajočega sonca- Japonsko k domačinom in spoznavanju Japonske kulture. Od Japoncev jo bova mahnila v Indonezijo, iz Indonezije bova poletela proti Maleziji. Iz Malezije naju bo pot usode vodila na Tajsko. Prečkala bova mejo Burme, skozi Indijo v Tibet, nazaj skozi Butan in Nepal, na obisk k Sai Babi v Indijo, prek Pakistana v gostoljubni Iran nato pa v London na Landmark seminar, da se še kaj naučiva...Ne pozabi!
Follow your soul! ( Sledi svoji duši! )

Zimske radosti :)

Letos nam narava ni privoščila ravno prave zime ( beri - zima z velikooooo snega :). Zato sem se, z dvema prijateljema, Klemnom in Tamaro, odpravila v Francijo, na smučišče Val Thorens. Vreme je bilo sončno in brez oblačaka, ne boste verjeli, praktično cel teden :) Fovšarija? Ah ni potrebna :). Prva dva dni je malo pihalo ( da ne bo ravno popolno). Tako velikega smučišča še nisem videla... Slovenija, ga nima :) Tam lahko smučaš v treh dolinah. Skoraj tako kot, da bi bili vsi naši Julijci eno samo smučišče.

Smuča se lahko povsod! Tudi tam, kjer ni z-ratragirano! Veliko je borderjev, ki imajo tudi svoj 'jump' park ( nekateri res fuuul obvladajo 360, sploh ni noben problem zanje ), vendar še vedno prevladujejo smučarji.

Jaz sem bila border - začetnik. Prva dva dni je najbolj trpela moja rit. Vendar sem se do konca naših smučarskih počitnic kar vnesla :) Jumpat ravno še ne znam, niti ne upam, vendar sem na pravi poti...

Moje sanje so it naslednje leto, ali pa čez dve leti, v Canado. Tam je baje pravi raj za snowborderje!

Je pa Francija preklemansko draga. Pivo, v baru stane 6€, kakav 4€... kakšen sendvič 5€...Do cen drugih jedi sploh nismo prišli, ker so nas v bistvu nehale zanimat :) Vse cene so presneto zsoljene. Sneg je bil enkraten, ker smo bordali in smučali na višini med 2300 in 3200 metri, zato se sneg ni preveč topil in so bile proge popoldne še vedno dobro vozne.

Splača se v glavnem... Splača se dat kakšen euro več in uživat na pravih smučiščih...

Zakon pričakovanja

Na nekem spletnem časopisu, sem zasledila članek o "zakonu pričakovanja", ki uči, da karkoli z zaupanjem pričakujete, se bo tudi uresničilo. Ali veste, da igrate vlogo preroka v svojem življenju? Tako kot si boste napovedali, tako se bo zgodilo. Če boste napovedali negativne dogodke, boste najbolj verjetno razočarani v prihodnosti.
Vaša pričakovanja so odvisna od mnogih stvari. Tudi na druge ljudi okrog vas imajo velik vpliv. Tisto, kar od njih pričakujete, določa vaš odnos do njih in točno tak odnos, negativen ali pozitiven, ljudje izžarevajo nazaj k vam.

Kako lahko torej izkoristite zakon pričakovanja za vaš uspeh?

Pričakujte najboljše! Pričakujte najboljši možni izid vsakega dogodka. Pričakujte najboljše od vaših nadrejenih, podrejenih, sodelavcev, prijateljev, partnerja in otrok. Zavedajte se moči pozitivnih pričakovanj. Naj drugi vedo, da verjamete vanje in da se zavedate njihovihsposobnosti. Kadar ljudje vedo, da nekdo verjame v njih in njihove sposobnosti, vedno dajo vse od sebe. Pripravljeni so tvegati in ohranijo pozitiven odnos.

Tudi od sebe pričakujte najboljše. Zamislite si, da imate neomejen potencial in da lahko dosežete vse, kar si zamislite. vedite, da je vaša prihodnost omejena le z vašo domišljijo. kar ste dosegli do sedaj, je le majhen delček tistega, česar ste dejansko sposobni usvariti.

Prav tako so bili opisani tudi zakoni: zakon vzroka in posledice, zakon prepričanj, zakon privlačnosti in zakon odražanja.
Obljubim, da vam jih bom postopoma razkrivala :)
Do takrat se pa lepo imejte!
Sabina